SI | EN

Delovno pravo: odvetnik pregleduje pogodbe o zaposlitvi

Odvetnik za delovno pravo in pravo socialne varnosti strankam svetuje glede urejanja delovno-pravnih razmerij, zanje sestavlja in pregleduje pogodbe ter jih v primeru sporov zastopa na sodiščih in v ostalih postopkih. Več.

Odvetnik se pogosto znajde v situaciji, ko se stranka nanj obrne z vprašanjem, ali ji lahko delodajalec (oziroma delodajalka, v nadaljevanju: delodajalec) pogodbo o zaposlitvi za določen čas »podaljšuje v nedogled«, kolikokrat se pogodba za določen čas lahko podaljša in kdaj pride v poštev pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) izhaja iz načela, da se v praksi najpogosteje sklepa pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, pogodba o zaposlitvi za določen čas pa naj bi se sklepala le izjemoma. Odvetniki za delovno pravo od delavcev (oziroma delavk, v nadaljevanju uporabljan skupni izraz za oba spola: delavec) pogosto slišimo, da to žal večkrat ne drži.

Odvetnik se ob pogovorih z delodajalci pogosto sreča s prepričanji, da si delodajalci delavca ne upajo zaposliti za nedoločen čas, ker naj bi imeli delavci preveč pravic, prepogosto naj bi prihajalo do zlorab bolniških odsotnosti, poleg tega pa naj bi bilo delavca v Sloveniji praktično nemogoče odpustiti.

Ob tem ni odveč opozoriti, da delavec lahko pogodbo o zaposlitvi za razliko od delodajalca odpove brez razloga, razen v primeru izredne odpovedi.

 

Odvetnik za delovno pravo odgovarja: ali lahko daš odpoved nekomu, ki je na bolniški?

V nasprotju s splošnim prepričanjem, je odgovor na to vprašanje DA, vendar pa morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji za odpoved. Odvetniki ob pregledu sodne prakse iz področja delovnega prava ugotavljamo, da zgolj to, da je delavec ob izteku odpovednega roka v bolniškem staležu, ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ampak le na datum, ko mu delovno razmerje preneha. Delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem, ko se delavec vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.

Odpoved mora biti vedno podana pisno, saj ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita. Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi in ne že z dnem podane odpovedi.

Odvetnik za delovno pravo delodajalcem svetuje, kako izpeljati redno oziroma izredno odpoved delovnega razmerja, da bi le-ta bila zakonita ter da bi izpolnjevala vse zakonske pogoje.

 

Pogodba za določen čas: zakonske omejitve in transformacija

Pogodba o zaposlitvi za določen čas spada med posebne, fleksibilne oblike zaposlitve. ZDR-1 izrecno določa razloge, na podlagi katerih je zakonsko dopustna sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

V praksi se pogosto izkaže, da je bila pogodba sklenjena za določen čas, kljub temu, da ni šlo za nobenega izmed razlogov, ki jih za sklenitev take pogodbe za določen čas določa zakon.

Delavec se lahko odloči, da bo uveljavljal transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Odvetnik za delovno pravo v takem primeru sestavi ustrezno oblikovan tožbeni zahtevek ter delavca tudi zastopa v vseh postopkih. Rok za sodno varstvo v takem primeru teče od izteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena (torej od prenehanja delovnega razmerja) – in torej ne od dne, ko delavec od delodajalca prejme obvestilo, da mu delodajalec pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne bo podaljšal. V takem primeru ni potrebno, da bi delavec predhodno uveljavljal pravice pri delodajalcu.

Če delavec pri delu ali v zvezi z delom utrpi nastanek škode, mu jo je delodajalec dolžan povrniti (odškodninska odgovornost). Več.

 

Nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi – kaj zdaj?

Odvetnik za delovno pravo lahko za delavca sestavi in vloži tudi tožbo pred pristojnim sodiščem, s katerim se uveljavlja ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. V takem primeru se s tožbo zahteva ugotovitev, da pogodba o zaposlitvi ni prenehala. Sodišču se predlaga, da delodajalcu naloži, da delavca pozove na delo ter da delavcu za ves čas, ko ni delal, prizna vse pravice iz dela, vključno s plačo, ki bi jo prejemal, če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti posameznega zneska plače v plačilo, to je praviloma od 18. v mesecu za pretekli mesec, v roku osmih dni. Odvetnik ob tem sodišču predlaga še, da delodajalcu naloži tudi to, da je dolžan delavcu priznati neprekinjeno delovno dobo ter pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za delavca urediti vpis zavarovalne dobe v matično evidenco.

 

Kaj pa, če ni bila sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi?

Če delavec svoje delo za delodajalca opravlja na podlagi ustnega dogovora, govorimo o t. i.  faktičnem delovnem razmerju (faktični pogodbi o zaposlitvi). V takem primeru lahko odvetnik za delovno pravo delavcu pomaga zahtevati izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora delavcu izročiti pogodbo o zaposlitvi, ki ustreza ustnemu dogovoru ob sklenitvi delovnega razmerja.