Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), ki je začel veljati 20. maja 2023 in se je začel uporabljati šest mesecev kasneje, torej 20. novembra 2023, prinaša podrobnejše zahteve glede vodenja evidenc o izrabi delovnega časa in tako delodajalcem in delavcem, kot tudi odvetnikom za delovno pravo, prinaša številne nove izzive. Osredotočenost zakonodaje na natančnejše beleženje izrabe delovnega časa delavcev prinaša delodajalcem večjo odgovornost vodenja še natančnejših evidenc, dopolnjenih z nekaterimi novimi obveznimi sestavinami. Kljub temu ostaja bistveno, da se delovni čas pravilno evidentira.
Novosti v vodenju evidenc delovnega časa
Pomembno je poudariti, da sprememba zakona ne vpliva na pravila o delovnem času, odmorih in počitkih, ki so urejeni v drugi zakonodaji, kot je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Vodenje evidence je usmerjeno le v način beleženja izrabe delovnega časa, ne v spreminjanje pravil organizacije dela. Delodajalci bodo morali podrobneje evidentirati podatke o delovnem času, da bodo ustrezali zahtevam spremenjenega zakona.
Odvetnik za delovno pravo pojasnjuje: Kdo mora voditi evidence?
Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06 in 50/23) jasno določa, kdo mora voditi evidence o izrabi delovnega časa. Podrobneje se določa definicija delavca, za katerega je potrebno voditi evidenco o delovnem času, vključno z osebami, ki delo opravljajo na različnih pravnih podlagah ali zaradi usposabljanja. To vključuje osebe, ki na kakršen koli način opravljajo delo za delodajalca ali opravljajo samostojno poklicno ali kmetijsko dejavnost, če so vključene v delovni proces delodajalca ali uporabljajo njegova sredstva za delo. To vključuje tudi funkcionarje in poslovodne osebe, če njihovo delo vključuje sodelovanje ali uporabo sredstev delodajalca.
Čas prihoda in odhoda, izraba odmorov
Odvetniki za delovno pravo stranke opozarjamo na to, da se s spremenjenim zakonom razširja nabor podatkov, ki jih mora delodajalec vsakodnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa, vključno s podatki o točnem prihodu na delo in odhodu, izrabi odmorov, delu v posebnih pogojih, ter seštevkih ur v določenem obdobju.
Spremembe glede hrambe evidenc in možnost vpogleda
Spremenjeni zakon omogoča delavcem boljši vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa. Delodajalci bodo morali delavcem zagotoviti možnost seznanitve s temi podatki. Novela zakona prinaša tudi izboljšanje nadzora nad izvajanjem določb o delovnem času, odmorih in počitkih. Poleg tega naj bi prinašala tudi bolj učinkovito zagotovitev spoštovanja teh določb delovnega prava v luči fizičnega počitka, učinkovitosti pri delu, dolgoročnega zdravja in varnosti pri delu.
Obveznost elektronskega vodenja evidenc
Elektronsko vodenje evidenc je sedaj obvezno za delodajalce, ki so prejeli globo zaradi prekrškov na podlagi Zakona o delovnih razmerjih. To pomeni, da se evidenca o izrabi delovnega časa vodi na elektronski ravni, kar omogoča natančnejši in bolj učinkovit vpis podatkov. Poleg tega se uvaja možnost, da delavci predlagajo takšen način vodenja. Ta nova ureditev predvideva tudi obveznost delodajalcev, da utemeljijo svojo zavrnitev, če delavci predlagajo elektronsko vodenje, hkrati pa morajo o tej odločitvi obvestiti tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Učinkovitejši inšpekcijski nadzor
Pomembna sprememba v novem zakonu je tudi povečan inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb o delovnem času, odmorih in počitkih delavcev. To bo prispevalo k zagotavljanju spoštovanja delovnega časa in oskrbi z ustrezno počitkom, kar je ključno za ohranjanje dolgoročne delovne sposobnosti ter varnost in zdravje pri delu.
Sklepno
Spremenjeni Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A) predstavlja pravno spremembo, ki vpliva na način, kako se beleži in vodi evidence o izrabi delovnega časa. Razumevanje teh sprememb je ključno za delodajalce in delavce ter za ustrezno upoštevanje zakonodaje v delovnem okolju. Odvetnik za delovno pravo lahko strankam pomaga preveriti pravilnost upoštevanja sprememb delovno pravne zakonodaje.
