SI | EN

Najemna pogodba za stanovanje: vsebina, odpoved in izselitev

Najemna pogodba za stanovanje: na kaj morate biti pozorni?

Najemna pogodba za stanovanje ureja pravice in obveznosti najemodajalca ter najemnika. Čeprav se oddajanje stanovanja pogosto začne z dogovorom o višini najemnine in trajanju najema, je pomembno, da pogodbeni stranki že pred podpisom jasno uredita tudi plačevanje stroškov, vzdrževanje nepremičnine, morebitno varščino ter pogoje za prenehanje najemnega razmerja.

Dobro pripravljena najemna pogodba lahko prepreči številne nesporazume in pravne spore. Za stanovanjska najemna razmerja se uporablja predvsem Stanovanjski zakon (SZ-1), za vprašanja, ki niso posebej urejena, pa tudi splošna pravila obligacijskega prava.

Kaj mora vsebovati najemna pogodba za stanovanje?

Najemna pogodba za stanovanje mora biti sklenjena v pisni obliki. Njene obvezne sestavine določa 91. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1).

Pogodba mora med drugim vsebovati:

  • podatke o najemodajalcu, najemniku in osebah, ki bodo uporabljale stanovanje;

  • opis stanovanja in njegovo identifikacijsko oznako iz katastra nepremičnin;

  • vrsto najema ter čas trajanja pogodbe, če je sklenjena za določen čas;

  • višino najemnine, način in roke plačevanja;

  • ureditev plačevanja obratovalnih in drugih stroškov;

  • pravice in obveznosti strank glede uporabe in vzdrževanja stanovanja;

  • zakonsko določene odpovedne razloge in način predaje stanovanja.

Poleg obveznih sestavin je priporočljivo jasno urediti tudi vprašanja podnajema, bivanja dodatnih oseb, hišnih ljubljenčkov, kajenja in posegov v stanovanje, pri čemer morajo biti dogovori skladni z veljavno zakonodajo.

Odvetnik za nepremičninsko pravo lahko pred sklenitvijo pogodbe preveri, ali so pogodbena določila dovolj jasna in ali ustrezno varujejo interese strank.

Varščina, stroški in zamuda pri plačevanju najemnine

Pogodbeni stranki se lahko dogovorita za plačilo varščine, namenjene zavarovanju določenih obveznosti najemnika. Priporočljivo je, da pogodba jasno določa višino varščine, namen njene uporabe, pogoje za vračilo in način poračuna ob prenehanju najema.

Najemnik praviloma ne odgovarja za običajno obrabo stanovanja, nastalo zaradi njegove normalne uporabe. Drugače pa je lahko pri škodi, ki je posledica nepravilne ali malomarne uporabe.

V primeru zamude s plačilom najemnine ali drugih denarnih obveznosti lahko nastopi obveznost plačila zamudnih obresti. Pri tem je pomembno razlikovati med zamudnimi obrestmi in pogodbeno kaznijo. Pogodbena kazen za neizpolnitev denarne obveznosti ni dopustna, kot določa tretji odstavek 247. člena Obligacijskega zakonika.

Ali lahko najemodajalec prisilno izseli najemnika?

Če najemnik ne plačuje najemnine, krši druge pogodbene obveznosti ali se po prenehanju najemnega razmerja ne želi izseliti, najemodajalec ne sme samovoljno zamenjati ključavnice, odstraniti najemnikovih stvari ali mu preprečiti dostopa do stanovanja.

Takšno ravnanje lahko povzroči sodni spor zaradi motenja posesti in druge pravne posledice.

Za prisilno izselitev je treba uporabiti zakonsko predpisan postopek. Način uveljavljanja zahtevka je odvisen zlasti od tega, ali je najemna pogodba še veljavna, zakaj je prenehala in ali ima najemodajalec ustrezen izvršilni naslov.

Kaj storiti, če najemnik ne plačuje najemnine?

Neplačevanje najemnine ali stroškov je lahko krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe.

Najemodajalec mora najemnika pred odpovedjo praviloma pisno opozoriti na kršitev, navesti način njene odprave in določiti primeren rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni.

Če najemnik kršitve ne odpravi in so izpolnjeni zakonski pogoji, lahko najemodajalec zaradi neplačila uporabi poseben postopek po 112.a členu Stanovanjskega zakona (SZ-1). Pogodbo lahko odpove z vročitvijo odpovedi in zahteva izpraznitev stanovanja.

Če najemnik stanovanja ne izprazni prostovoljno, lahko najemodajalec pri sodišču zahteva izdajo naloga za izpraznitev stanovanja. Najemnik ima v tem postopku možnost ugovora.

Pri drugih odpovednih razlogih je treba upoštevati pravila 103. in 112. člena SZ-1, vključno s sodno odpovedjo najemne pogodbe v primeru spora.

Ali je priporočljivo skleniti najemno pogodbo v notarskem zapisu?

Najemna pogodba za stanovanje je lahko sklenjena tudi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

Takšna oblika je lahko koristna predvsem pri najemnih pogodbah za določen čas. Če pogodba, sklenjena za določen čas v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, poteče in je pogodbeni stranki ne podaljšata, lahko najemodajalec pod pogoji iz tretjega odstavka 111. člena SZ-1 neposredno predlaga izvršbo za izpraznitev stanovanja in izročitev nepremičnine.

Vendar neposredno izvršljiv notarski zapis ne omogoča avtomatične izselitve ob vsaki kršitvi pogodbe.

Zlasti kadar med strankama obstaja spor o veljavnosti odpovedi najemne pogodbe, je treba upoštevati ustrezna zakonska pravila o prenehanju najema in sodnem varstvu.

Zato je smiselno že pred podpisom preveriti, katere obveznosti je mogoče neposredno izvršljivo določiti in katere pravice bo treba po potrebi uveljavljati v sodnem postopku.

Najemna pogodba za poslovni prostor

Pri najemu poslovnih prostorov veljajo drugačna pravila kot pri stanovanjskem najemu.

Za najemne pogodbe za poslovne prostore, sklenjene po 19. juniju 2021, se praviloma uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika (OZ) in pogodbeni dogovori strank.

Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) je namreč prenehal veljati 19. junija 2021, vendar se še uporablja za pogodbe, sklenjene na njegovi podlagi pred uveljavitvijo nove zakonodaje.

To razlikovanje je pomembno predvsem pri vprašanjih odpovednih rokov, načina odpovedi in prenehanja najemnega razmerja.

Pri novih najemnih pogodbah za poslovne prostore zato ni mogoče na splošno trditi, da mora odpovedni rok vedno znašati najmanj eno leto ali da je vsako pogodbo treba odpovedati sodno.

Pred podpisom je priporočljivo natančno določiti trajanje najema, odpovedne roke, razdelitev stroškov, vzdrževanje prostorov, morebitna vlaganja najemnika in posledice predčasnega prenehanja pogodbe.

Več o pravni pomoči podjetjem si lahko preberete na naši strani Gospodarsko pravo.

Najemna oziroma zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče

Pri zakupu kmetijskih zemljišč je treba razlikovati med zemljišči v javni in zasebni lasti.

Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) v 25.b členu določa, da se posebno poglavje o zakupu uporablja za kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti.

Za kmetijska zemljišča v lasti fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja.

Za zakupna razmerja, za katera velja posebno poglavje ZKZ, zakon določa tudi obvezno pisno obliko pogodbe in njene vsebinske sestavine.

Ne glede na lastništvo zemljišča je zaradi pravne varnosti priporočljivo, da zakupna pogodba jasno določa zemljišča, ki so predmet zakupa, trajanje, višino zakupnine, namen uporabe ter pravice in obveznosti pogodbenih strank.

Najemna pogodba z možnostjo odkupa nepremičnine

Najemna pogodba z možnostjo odkupa, pogosto imenovana tudi rent to buy, združuje najem nepremičnine z dogovorom o možnosti njenega poznejšega nakupa.

Stranki se lahko dogovorita, da se del plačanih najemnin pod določenimi pogoji všteva v poznejšo kupnino. Takšno vštevanje ni avtomatično, temveč mora biti ustrezno dogovorjeno.

Pri pripravi pogodbe je pomembno opredeliti predvsem pogoje za uveljavitev pravice do odkupa, kupnino oziroma način njene določitve, rok za sklenitev prodajne pogodbe in posledice, če do nakupa ne pride.

Pomembno je tudi, da plačilo kupnine samo po sebi še ne pomeni pridobitve lastninske pravice na nepremičnini. Za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom je potreben ustrezen pravni temelj in vpis v zemljiško knjigo, kot določa 49. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ).

Več o pravnih vprašanjih pri pridobivanju nepremičnin lahko preberete v članku Nakup nepremičnine.

Priprava in pregled najemne pogodbe pri odvetniku v Ljubljani

Pravočasna priprava ali pregled najemne pogodbe lahko zmanjša tveganje nejasnih določil, neplačil, sporov glede varščine in težav ob prenehanju najemnega razmerja.

Odvetniška pisarna Pleterski Puharič v Ljubljani nudi pravno pomoč pri pripravi in pregledu najemnih pogodb ter reševanju pogodbenih in nepremičninskih sporov.

Želite izvedeti več?

Z veseljem vam pomagamo najti pravo rešitev.