Odvetnik na področju odškodninskega prava za stranke najpogosteje sestavlja zahtevke, opomine pred tožbo ter tožbe.
Odškodnina osebi pripada, če so izpolnjene temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti:
- škoda;
- nedovoljeno (nedopustno) ravnanje povzročitelja ali njegove stvari;
- vzročna zveza med nedovoljenim ravnanjem in škodo ter
- odgovornost
Od trenutka, ko škoda nastane, se odškodninska obveznost šteje za zapadlo. Obligacijski zakonik določa, da škoda nastane, kadar pride do:
- zmanjšanja premoženja;
- preprečitve povečanja premoženja;
- povzročitve telesnih ali duševnih bolečin oziroma povzročitve strahu drugemu ali pa
- okrnitve ugleda pravne osebe, (pravni osebi se v takem primeru izplača denarna odškodnina).
Odškodninska tožba in opomin pred tožbo – kaj lahko stori odvetnik
Včasih, kadar stranki skleneta pogodbo (kupoprodajna pogodba ipd.) in ena izmed njiju ne izpolni svoje obveznosti (na primer, da je ena stranka svojo obveznost že izpolnila ter plačala kupnino, druga stranka pa prodane stvari ne želi izročiti), lahko druga stranka izbira med tem, ali bo zahtevala izpolnitev obveznosti, ali pa bo od pogodbe odstopila. V obeh primerih je prva stranka upravičena do odškodnine. Odvetnik vam lahko pomaga pri sestavi zahtevka.
Odvetnik lahko zahtevek naslovi tudi na osebo, ki vam je povzročila škodo, ki ne izvira iz pogodbenega razmerja (kadar se pripeti: delovna nesreča, prometna nezgoda, padci, poškodbe, poškodovanje stvari, ipd.). Zelo pogosto gre za zdravstvene zadeve - zdravniške napake, malomarno zdravljenje. V takih primerih vam lahko pomaga odvetnik za medicinsko pravo, v naši pisarni pa potrebi sodelujemo tudi z zunanjimi izvajalci, zdravstvenimi strokovnjaki, izvedenci medicinske stroke ipd.
Odvetnik na nasprotno stranko (torej tisto, ki svoje obveznosti ni izpolnila oziroma je škodo povzročila kako drugače) pogosto najprej naslovi opomin pred tožbo. Odvetnik lahko v dopisu nasprotno stranko seznani s tem, na kakšni pravni podlagi ter v kakšni višini zoper njo uveljavljate zahtevek. Odvetnik lahko nasprotno stranko seznani tudi z vašim odstopom od pogodbe, če do razveze pogodbe ni prišlo že na podlagi zakona. Če z dopisom ne bi bilo uspešni, lahko odvetnik za vas sestavi in vloži tožbo.
Posebno pazljivost je treba nameniti zastaralnim rokom. Zakon za odškodninsko terjatev za povzročeno škodo predvideva zastaralni rok treh let, odkar je oškodovanec izvedel za škodo ter za osebo, ki jo je povzročila. Odvetnik vam lahko pomaga pri pravočasnem uveljavljanju zahtevkov. Odškodninska terjatev v vsakem primeru zastara v petih letih od nastanka škode. Najdaljši zastaralni rok zakon predvideva za odškodninske terjatve iz naslova škode, povzročene z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe, in sicer - petnajst let po polnoletnosti oškodovanca.
Včasih odškodninsko odgovarjajo tudi osebe, ki škode niso povzročile same. Delodajalec – fizična ali pravna oseba je odškodninsko odgovorna za škodo delavca, povzročeno pri delu. Te odgovornosti se lahko delodajalec razbremeni, če uspe dokazati, da je delavec ravnal tako, kot je treba. Pravna oseba lahko odškodninsko odgovarja tudi za škodo, ki jo naredi njen organ. Starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči njihov otrok.
Odškodninski zahtevek za nepremoženjsko škodo: kdaj pride v poštev?
Zahtevek za nepremoženjsko škodo se lahko uveljavlja v primerih, ki jih kot pravno priznano škodo določa Obligacijski zakonik.
To so lahko:
- pretrpljene telesne bolečine, nevšečnosti med zdravljenjem,
- pretrpljene duševne boleče zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oziroma skaženosti,
- pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, okrnitve svobode ali osebnostnih pravic ter zaradi smrti bližnjega ali težje invalidnosti bližnjega; zaradi kršitve dostojanstva, izgube stvari,
- pretrpljeni strah ter
- okrnitev ugleda pravne osebe.
Določba 179. člena Obligacijskega zakonika določa, da oškodovancu pripada pravična denarna odškodnina, če to opravičujejo okoliščine primera, zlasti stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje. Povračilo škode ni odvisno od povračila premoženjske škode niti od njenega obstoja; gre torej za ločeno obravnavo zahtevkov iz naslova dejansko nastalih stroškov (npr. stroški bencina za vožnjo na terapije, nakupi medicinskih pripomočkov, …). Nepremoženjska škoda je strogo osebne narave, saj neposredno prizadene strogo osebne dobrine oškodovanca.
V primeru kršitev osebnostnih pravic (osebno življenje, čast, dobro ime, prostost…) lahko sodišče na stroške kršitelja odredi objavo sodbe oziroma popravka. Sodišče lahko kršitelju odredi tudi preklic izjave, s katero je storil kršitev ali pa kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino. Odškodnina je v tem primeru namenjena zadoščenju.
Kdaj postane znan obseg nepremoženjske škode?
V sodni praksi se je glede tega, kdaj postane znan obseg nepremoženjske škode izoblikovalo stališče, da do tega pride, ko je oškodovančevo stanje, stabilizirano in ko pride do zaključka tistega zdravljenja, od katerega se sme pričakovati odpravo oziroma zmanjšanje škode. Tedaj postane znan tudi obseg škode. Na odmero odškodnine vpliva poenotenje sodne prakse za podobne primere na podlagi odmerjenega števila povprečnih neto plač.
Če se znajdete v položaju, da ste dedič osebe, ki je odškodninski zahtevek uveljavljala v pravdi, se velja seznaniti s tem, da terjatev pokojnika iz tega naslova preide na vas (oziroma na vse dediče, če je le-teh več). Podrobneje vam glede tega lahko svetuje odvetnik za dedno pravo.
