Dedno pravo: zapuščinski postopek
Marsikdo je mnenja, da se je na odvetnika za dedno pravo potrebno obrniti, če pride do tožbe, ki izvira iz zapuščinskega postopka. Dejstvo pa je, da se premoženjsko-pravna razmerja lahko učinkovito ureja še v času življenja. Odvetnik za dedovanje lahko stranke tudi zastopa v zapuščinskem postopku ter v s tem povezanih pravdnih ali upravnih postopkih.
Oporočno dedovanje je dedovanje na podlagi oporoke. Odvetnik za dedno pravo lahko med drugim poskrbi, da je oporoka, (pogodba o dosmrtnem preživljanju, izročilna pogodba, pogodba o preužitku ali darilna pogodba), ustrezno sestavljena. Odvetnik lahko stranki svetuje, kako sestaviti oporoko, da bo ustrezna in veljavna. Odvetnik za dedovanje lahko strankam svetuje tudi glede ostalih oblik razpolaganja s premoženjem v času življenja. Odvetnik lahko za stranke pripravi različne pogodbe. Pogodba, s katero stranka ureja svoja premoženjska razmerja v času življenja je lahko: pogodba o dosmrtnem preživljanju, izročilna pogodba, pogodba o preužitku in darilna pogodba.
Odvetnik za dedno pravo stranke lahko zastopa v zapuščinskem postopku.
Zapuščinski postopek je nepravdni postopek. Dne 15. 4. 2019 je začel veljati Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1). Ko se sodišče seznani s tem, da je nekdo umrl, ali da je razglašen za mrtvega, uvede zapuščinski postopek po uradni dolžnosti. Če so v zapuščinskem postopku med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, sodišče zapuščinski postopek (obravnavo) prekine in stranke napoti na pravdo ali na upravni postopek. Odvetnik stranki v pravdnem postopku ali v upravnem postopku stranki pomaga uveljavljati njene pravice, za stranko pripravlja predloge, vloge, ugovore in pritožbe ter jo zastopa na narokih.
Zakon o dedovanju (ZD) ureja, da se lahko deduje na podlagi zakona (zakonito dedovanje) ali oporoke (oporočno dedovanje).
Do dedovanja na podlagi zakona (zakonitega dedovanja) pride, kadar zapustnik oziroma zapustnica (v nadaljevanju: zapustnik) ni zapustil oporoke. V primeru, ko oporoka ni bila spisana, bodo po zapustniku po dednih redih dedovali njegovi zakoniti dediči.
Oporočno dedovanje je dedovanje na podlagi oporoke.
Pogoja za dedovanje na podlagi oporoke (oporočno dedovanje) sta oporočna sposobnost oporočitelja ter veljavnost oporoke. Veljavna oporoka je lahko spisana od vsakogar, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Veljavna oporoka je tista, ki je napravljena v ustrezni obliki in izpolnjuje zakonske pogoje.
Odvetnik za dedno pravo lahko svojim strankam svetuje in pomaga pri pripravi oziroma sestavi oblikovno ustrezne in veljavne oporoke. Odvetnik lahko oporoko, ki jo je stranka sama sestavila, tudi pregleda. Stranka si s pomočjo strokovnega pregleda svoje oporoke zagotovi, da bo oporoka veljavna in da bo vodila do želenega načina delitve premoženja med dediče.
Najpogostejše oblike oporok so: lastnoročna oporoka, pisna oporoka pred pričami in sodna oporoka. V oporoki oporočitelj ali oporočiteljica (v nadaljevanju: oporočitelj) določi enega ali več dedičev, ki dedujejo vse njegovo premoženje ali glede na celoto določen del premoženja.
Oporoka lahko vsebuje tudi volilo, namenjeno volilojemniku.
Volilojemnik ima na podlagi oporoke pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki mu je z oporoko naloženo, naj volilo izpolni. (Primer volila z odložnim pogojem: Oporoka zapustnika določa, da dedič v primeru prodaje ali drugačne odsvojitve podedovanega stanovanja izplača volilojemniku v roku enega meseca po prenosu lastništva 1/3 vrednosti stanovanja.)
Zakonodaja za oporočno dedovanje predvideva določene omejitve. Odvetnik za dedovanje vas bo najpogosteje opozoril na nujni delež nujnih dedičev, kateremu se lahko oporočitelj izogne edinole z razdedinjenjem, za kar zakon taksativno našteva, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni. Prav tako je specifično urejeno dedovanje zaščitenih kmetij, ki je, v pretežnem delu na podlagi Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, urejeno drugače, kot dedovanje ostalega premoženja. Zanemarljivo ni niti razpolaganje s premoženjem v času življenja v obliki daril (darilo je: odpoved pravici, odpust dolga, tisto, kar je zapustnik dediču dal v času življenja na račun njegovega dednega deleža ali za ustanovitev ali razširitev gospodinjstva ali za opravljanje poklica, kakor tudi vsako drugo neodplačno razpolaganje).
Del zapuščine so lahko tudi dolgovi, za katere bo odgovarjal dedič.
Odvetnik za dedno pravo vam bo razložil tudi to, da zapuščine ne predstavlja zgolj zapustnikovo premoženje, pač pa tudi njegovi dolgovi. Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. (V praksi to pomeni, da če po nekom podedujete hišo v vrednosti 30.000 EUR, za zapustnikove dolgove odgovarjate z vsem svojim premoženjem, torej tudi s svojo lastno nepremičnino, premičninami, sredstvi na TRR, ipd., do višine 30.000 EUR). Dedič se odgovornosti za dolgove izogne tako, da se dediščini z izjavo sodišču odpove do konca zapuščinske obravnave.
Odvetnik lahko oporoko hrani, oziroma lahko poskrbi za vpis oporoke v Centralni register oporok pri Notarski zbornici Slovenije. Na ta način se stranka zavaruje pred tem, da bi se njena poslednja volja lahko izgubila.
