Dedovanje partnerjev brez otrok po Zakonu o dedovanju
Ko partnerja nimata otrok, se vprašanje dedovanja pogosto odpre šele ob smrti enega od njiju. Takrat je ključno vedeti, kdo so zakoniti dediči, kako poteka zakonito dedovanje in v kolikšnem obsegu pride v poštev nujni delež. Pravila določa Zakon o dedovanju (ZD), ki natančno ureja dedne rede in položaj zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja.
Če zapustnik nima otrok in ni oporoke, v drugem dednem redu deduje partner polovico zapuščine, starša pa drugo polovico (vsak po 1/4). Če je oporoka napisana, je treba preveriti, ali so upravičenci do nujnega deleža morebiti prikrajšani.
Zakonec in zunajzakonski partner: enak položaj pri dedovanju
Zakon določa, da imajo zakonec in zunajzakonski partner, ki izpolnjuje pogoje iz 4.a člena ZD, enak položaj pri dedovanju. To pomeni, da se pravila o dednih redih in nujnem deležu uporabljajo enako za oba.
V praksi to pomeni, da pri vprašanju dedovanje partnerjev brez otrok ni pomembno, ali sta bila partnerja formalno poročena ali sta živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, če so izpolnjeni zakonski pogoji.
Zakonito in oporočno dedovanje: v čem je razlika
Pri zakonitem dedovanju se zapuščina razdeli med zakonite dediče po dednih redih. Dediči bližnjega dednega reda izključijo dediče bolj oddaljenega dednega reda.
Pri oporočnem dedovanju zapustnik z oporoko določi, kdo deduje njegovo premoženje. Vendar oporoka ne more popolnoma izključiti nujnih dedičev, če so po zakonu upravičeni do nujnega deleža.
Kdo deduje, če partnerja nimata otrok
Za situacijo, ko zapustnik nima otrok, je ključen drugi dedni red.
Drugi dedni red: partner in starši
Če zapustnik ni zapustil potomcev, dedujejo partner in starši. Partner deduje polovico zapuščine, starša pa drugo polovico po enakih delih (vsak po 1/4).
Če je eden od staršev umrl pred zapustnikom, lahko v njegov delež vstopijo njegovi potomci (bratje in sestre zapustnika). Če oba starša nimata potomcev, lahko partner deduje celotno zapuščino.
Tretji dedni red
Tretji dedni red pride v poštev, če zapustnik nima potomcev, staršev (in njihovih potomcev) ter nima partnerja. Takrat dedujejo dedi in babice ter po potrebi njihovi potomci.
Nujni delež pri partnerjih brez otrok
Tudi če je zapustnik sestavil oporoko, zakon določa nujne dediče, ki imajo pravico do nujnega deleža.
Kdo so nujni dediči
Nujni dediči so potomci, partner (zakonec) in starši zapustnika. Dedi in babice ter bratje in sestre so nujni dediči le izjemoma, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
Koliko znaša nujni delež
Nujni delež partnerja znaša polovico njegovega zakonitega deleža. Nujni delež staršev znaša tretjino njihovega zakonitega deleža.
Primer:
Zakoniti deleži
Partner: 1/2
Vsak starš: 1/4
Nujni deleži
Partner: 1/2 od 1/2 = 1/4
Vsak starš: 1/3 od 1/4 = 1/12
Starša lahko skupaj zahtevata do 1/6 zapuščine (vsak 1/12), če ju je oporoka izključila.
Kako se ugotovi vrednost zapuščine za nujni delež
Pri presoji nujnega deleža se najprej ugotovi vrednost zapuščine: popiše se premoženje, odštejejo dolgovi in stroški, nato pa se po potrebi prištejejo določena darila, dana za časa življenja. To je pomembno zlasti v primerih, ko se presoja, ali je bil nujni delež prikrajšan.
Zaključek
Če partnerja nimata otrok in oporoke ni, partner deduje polovico zapuščine, starša pa vsak po četrtino. Če oporoka obstaja, lahko starša praviloma zahtevata svoj nujni delež (skupaj do 1/6).
Ker so dednopravna razmerja pogosto povezana tudi z vprašanji skupnega premoženja, daril ali dolgov zapustnika, je pri kompleksnejših primerih smiselno pravočasno pravno svetovanje na področju civilno pravo.
