Kaj je treba upoštevati pri pripravi oporoke?
Odvetnik za dedno pravo se pogosto sreča z dedno-pravnimi vprašanji, kot na primer: Koliko znaša nujni delež oziroma kako ga uveljaviti; ali se lahko premoženje med potomce ter ostale razdeli še kako drugače kot z oporoko; kako enega izmed dedičev izključiti iz dedovanja; kako pripraviti veljavno oporoko, ipd.
V tem članku bomo raziskali ključne značilnosti oporoke in z njo povezanega oporočnega dedovanja ter kako vam lahko odvetniki za dedovanje pomagajo uresničiti vaše želje glede razpolaganja z vašim premoženjem.
Priprava oporoke zahteva skrben razmislek o vaših željah in sočasno razumevanje pravnih vidikov. Oporoka vam omogoča, da sami odločate o tem, kako se bo vaše premoženje razdelilo po vaši smrti. Pri pripravi oporoke morate biti pozorni na to, da bo vaša oporoka veljavna in da bo mogoče, da se bo spoštovala vaša volja glede dedovanja (zavedati se treba tudi nekaterih zakonskih omejitev, kot je npr. nujni delež).
Vsebina oporoke: Kaj lahko oporoka vključuje?
V oporoki lahko določite dediče, volila in druga razpolaganja z vašim premoženjem. Poleg tega, določilo 82. člena Zakona o dedovanju dovoljuje oporočitelju, da določi bremena in pogoje, ki jih morajo dediči upoštevati.
Pogoji za veljavnost oporoke: Kdaj lahko naredite oporoko?
Določba 59. člena Zakona o dedovanju določa, da je oporoko mogoče narediti, če ste sposobni za razsojanje in ste dopolnili petnajst let starosti. Ob tem velja opozoriti, da četudi je osebi odvzeta poslovna sposobnost, to samo po sebi še ne pomeni, da oseba ne bi bila oporočno sposobna. Pomembno je, ali je bila oseba sposobna razmišljati in izraziti svojo voljo v trenutku nastanka oporoke. Standard razsodnosti, ki je potreben za oporčno sposobnost, je nižji kot tisti za poslovno sposobnost.
Oblike oporoke: Kako narediti veljavno oporoko?
Zakon o dedovanju določa različne oblike oporoke, kot na primer:
- Lastnoročna oporoka: Oporoka je veljavna, če jo lastnoročno napišete in podpišete.
- Pisna oporoka pred pričami: Oporočitelj lahko s pomočjo dveh prič napravi oporoko, če zna brati in pisati.
- Sodna oporoka: Sodnik pristojnega sodišča lahko sestavi oporoko po oporočiteljevi izjavi.
- Ustna oporoka: Možna je le v izrednih razmerah in zahteva prisotnost dveh prič.
Vsaka oblika oporoke ima svoje posebne zahteve in je namenjena različnim okoliščinam.
Kaj povzroči neveljavnost oporoke?
Določilo 60. člena Zakona o dedovanju obravnava razloge za neveljavnost oporoke. Oporoka ne bo veljavna, če je bila narejena pod vplivom grožnje, s silo, z zvijačo ali zaradi zmotnih informacij. Neveljavnost oporoke zaradi teh razlogov velja tudi, če so te okoliščine povzročile tretje osebe. Pomembno je razumeti, da tudi zmotna prepričanja o dejstvih lahko privedejo do neveljavnosti določil v oporoki.
Odvetnik pojasnjuje: Kako in kdaj razveljaviti oporoko?
Zakon o dedovanju v 61. členu obravnava postopek za razveljavitev oporoke zaradi različnih razlogov, kot so oporočiteljeva nesposobnost za razsojanje ali prisila pri njenem nastanku. Razveljavitev oporoke zaradi teh razlogov lahko zahteva samo oseba, ki ima pravni interes, in to v omejenem časovnem okviru. Po preteku desetih let od razglasitve oporoke to ni več mogoče, razen v primeru nepoštene osebe, ko velja dvajsetletni rok.
V razmislek
Priprava oporoke in urejanje vprašanj dedovanja sta pomembna koraka v našem življenju. Pri načrtovanju oporoke in dedovanja vam lahko pomaga pravni strokovnjak, odvetnik za dedno pravo, ki vam bo znal odgovoriti na vprašanja glede poteka zapuščinskega postopka, uveljavljanja nujnega deleža, razpolaganja s premoženjem za časa življenja, oblike oporoke, veljavnosti oporoke, in drugo.
