SI | EN

Nujni dediči: kako uveljaviti nujni delež

Oporočitelj oziroma oporočiteljica (v nadaljevanju: oporočitelj) v svoji oporoki izrazi svojo voljo glede delitve svojega premoženja med svoje dediče. V oporoki določi enega ali več dedičev, ki dedujejo vse njegovo premoženje ali glede na celoto določen del premoženja. Zakon o dedovanju (ZD) to oporočiteljevo pravico delno omejuje z institutom nujnega dedovanja.

Nujni delež je dedna pravica. Nujni dediči imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more prosto razpolagati; ta del zapuščine se imenuje nujni delež. Preostalo predstavlja razpoložljivi del zapuščine.

Uveljavljanje nujnega deleža v zapuščinskem postopku ali s tožbo

Nujni dediči morajo dedno pravico do nujnega deleža praviloma uveljaviti v zapuščinskem postopku, do konca zapuščinskega postopka. Če nujni dediči v zapuščinskem postopku ne sodelujejo, če je bil izdan sklep o dedovanju in je zapuščinsko sodišče sklenilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi, ali če obstajajo razlogi za obnovo postopka, lahko nujni dediči pravico do nujnega deleža uveljavljajo tudi s tožbo v pravdnem postopku. Odvetnik za dedno pravo lahko za nujnega dediča vloži tudi tožbo zaradi prikrajšanja nujnega deleža, s katero uveljavlja razveljavitev darilne pogodbe ter vrnitev ustreznega dela premoženja.

Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, za druge nujne dediče pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. (To v praksi pomeni, da sta nujna dediča po pokojni ženi njena zakonita dediča, preživeli zakonec in otrok. Zakoniti delež vsakega od njiju bi znašal 1/2 vsega premoženja (in dolgov), nujni delež pa znaša polovico tega, torej 1/4). 

Odvetnik svetuje: kako sestaviti oporoko, da je nujni dediči ne bi izpodbijali

Od odvetnika za dedno pravo boste izvedeli, da je oporoka lahko sestavljena na način, da oporočitelj v njej določi, da nujni dedič dobi svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju. Odvetnik vas bo opozoril, da je priporočljivo, da oporoka to izrecno določa, saj sicer nujni dedič nujni delež lahko uveljavlja tako, da ga dobi na vseh stvareh zapuščine (torej npr., da edini sin, ki ga zapustnik v oporoki, s katero je vse premoženje zapustil preživeli ženi, ni omenil, svojo pravico do nujnega deleža uveljavlja na 1/4 vsega premoženja: na hiši, stanovanju, vikendu, avtomobilu …).

Odvetnik vam bo razložil tudi, kaj vse morate pri sestavi oporoke upoštevati, da bi z oporoko dosegli svoj pravi namen. V nasprotnem primeru namreč lahko pride do spora med dediči zaradi prikrajšanja nujnega deleža in s tem povezanega zmanjšanja oporočnih razpolaganj in vrnitve daril.

Ugotavljanje vrednosti zapuščine v zapuščinskem postopku

V zapuščinskem postopku se bo ugotavljalo vrednost zapuščine s popisom in oceno vsega premoženja, od česar se odbijejo dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Temu se doda vrednost vseh daril, ki se bila kakršenkoli način dana tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. Po Zakonu o dedovanju (ZD) je darilo odpoved pravici, odpust dolga, tisto, kar je zapustnik dediču dal v času življenja na račun njegovega dednega deleža ali za ustanovitev ali razširitev gospodinjstva ali za opravljanje poklica, kakor tudi vsako drugo neodplačno razpolaganje.

Odvetnik za dedno pravo vas bo opozoril, da se pri ugotavljanju vrednosti premoženja lahko zahteva izločitev dela, ki ustreza prispevku zapustnikovih potomcev in posvojencev ter njihovih potomcev, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju ter na ta način prispevali k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Enako velja za gospodinjske predmete, ki so namenjeni za zadovoljitev vsakdanjih potreb. Tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču v njegov dedni delež.

Izguba pravice do nujnega deleža - razdedinjenje

Edini način, na katerega se lahko doseže, da nujni dedič izgubi pravico do nujnega deleža je razdedinjenje, za kar pa vam bo dober odvetnik za dedno pravo pojasnil, da je v praksi redko uspešno (pogosto prav iz razloga, ker oporočitelj izrecno ne opredeli zakonskih razlogov za razdedinjenje, pri čemer vam lahko pomaga dober strokovnjak za dedno pravo).

Vzroke razdedinjenja zakon predvideva za primere, ko se dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregreši nad zapustnikom; ko naklepoma stori kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše oziroma ko se vda brezdelju in nepoštenemu življenju. (Razdedinjenje je bilo v praksi uspešno npr. v primeru, ko se je razdedinjeni do zapustnice vedel izrazito agresivno; jo večkrat udaril, lasal, ji kalil spanec, ko je loputal po vratih in vdiral v njeno spalnico.)