Pravica do odklopa po 142.a členu ZDR-1: kaj pomeni v praksi
Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela praviloma ni dolžan biti dosegljiv in se odzivati na klice, e-pošto ali sporočila delodajalca. Hkrati to pomeni obveznost delodajalca, da pravico konkretizira z ukrepi in zagotovi, da se v praksi tudi izvaja. Odvetniška pisarna Pleterski Puharič v Ljubljani nudi pravno svetovanje podjetjem pri pripravi splošnih aktov in internih pravil glede pravice do odklopa.
Hitri odgovor za delodajalce: če pravica ni urejena s kolektivno pogodbo, mora delodajalec ukrepe določiti s splošnim aktom. Ukrepi morajo biti dovolj konkretni, da jih je mogoče izvajati in dokazovati. Za kršitve so predpisane globe za delodajalca in odgovorno osebo.
Kdo in kako mora pravico do odklopa urediti
ZDR-1D določa, da se ukrepi praviloma uredijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Če to ni urejeno, se ukrepi uredijo s kolektivno pogodbo ožje ravni. Če ustrezne kolektivne ureditve ni, delodajalec ukrepe določi s splošnim aktom.
Kaj mora ureditev zajemati
Ukrepi naj upoštevajo posebnosti dejavnosti in organizacijo delovnega procesa, zlasti pri izmenskem delu, dežurstvih, terenskem delu in delu na daljavo. Smiselno je opredeliti, kdaj komunikacija ni pričakovana in katere izjeme so dopustne.
Kako zagotoviti pravico do odklopa v praksi
Ukrepi so lahko organizacijski, kadrovski in tehnični. Delodajalec naj jasno določi, kaj se šteje za nujne primere in kdo je pooblaščen, da v takih primerih kontaktira delavca. Določiti je smiselno tudi kanale komunikacije in pričakovane odzivne roke, na primer da e-pošta praviloma ni urgentni kanal in da se nujne zadeve rešujejo po vnaprej dogovorjenem postopku. Pri delu na daljavo naj bodo jasna pravila glede uporabe službenih naprav po delovnem času. Pomemben del ureditve je tudi nadomeščanje v času dopustov in odsotnosti, da se ne ustvarja pritisk na stalno odzivnost.
Rok za ureditev in kaj to pomeni danes
Delodajalci so morali ukrepe glede pravice do odklopa sprejeti do 16. novembra 2024. V praksi to pomeni, da mora biti pravica do odklopa danes urejena in hkrati dejansko izvajana. Pri presoji kršitev niso odločilni zgolj dokumenti, temveč tudi organizacija dela, pričakovanja vodij, interna pravila komunikacije in dejansko ravnanje.
Postopek sprejema ukrepov in obveščanje zaposlenih
Če ukrepi niso urejeni s kolektivno pogodbo, jih delodajalec uredi s splošnim aktom. Ukrepi morajo biti delavcem razumljivi in dostopni. Zaposlene je treba o njih pisno obvestiti na način, ki je v podjetju običajen, na primer prek intraneta, e-pošte, oglasne deske ali na sestanku z zapisnikom.
Dokazovanje spoštovanja pravice in globe za kršitve
V primeru očitka kršitve je pomembno, da delodajalec zna pokazati, kateri ukrepi veljajo in kako se izvajajo, na primer z internimi navodili, usmeritvami vodjem in sledljivimi postopki za nujne primere. Za kršitev pravice do odklopa so predvidene globe za delodajalca in za odgovorno osebo delodajalca, pri čemer se višina globe razlikuje glede na status delodajalca. Pri tem so pomembne tudi evidence delovnega časa.
Višina glob
Za delodajalca (pravna oseba ali s. p.) so globe praviloma od 1.500 do 4.000 EUR. Za manjšega delodajalca so globe praviloma od 300 do 2.000 EUR. Za odgovorno osebo delodajalca so globe praviloma od 150 do 1.000 EUR.
Zaključek
Pravica do odklopa je zakonska obveznost. Delodajalec mora z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da delavec v času počitka in upravičenih odsotnosti praviloma ni na razpolago delodajalcu. Jasna pravila, primerna organizacija dela in dosledno izvajanje ukrepov zmanjšajo tveganje za kršitve in globe ter prispevajo k bolj predvidljivi komunikaciji v podjetju. Enako je pomembno, da ima delodajalec urejene postopke tudi pri odpovedi delovnega razmerja.
Pogosta vprašanja
Ali mora pravico do odklopa urediti vsak delodajalec
Če ukrepi niso urejeni s kolektivno pogodbo, jih mora delodajalec urediti s splošnim aktom in poskrbeti, da se v praksi izvajajo.
Ali so izjeme dovoljene
Izjeme so lahko dopustne, vendar morajo biti vnaprej določene in utemeljene, z jasnim postopkom, kdo in kdaj lahko kontaktira delavca.
Ali se pravica do odklopa nanaša tudi na delo na daljavo
Da. Pri delu na daljavo je še posebej pomembno jasno opredeliti kanale komunikacije, pričakovane odzivne roke in uporabo službenih naprav izven delovnega časa.
