Novi družinski zakonik
Odvetniki se v praksi vedno pogosteje srečujemo z vprašanji glede novega družinskega zakonika. Novi Družinski zakonik (DZ), ki je nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), uvodoma prinaša širšo definicijo družine. Družina je sedaj tudi življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z enim (ali kot prej, z obema) staršem ali drugo odraslo osebo, če ima slednja v odnosu do otroka obveznosti in pravice, ki jih imajo sicer starši v okviru starševske skrbi. »Starševska skrb« je nadomestila izraz roditeljska pravica, saj starš (posvojitelj) ni nujno tudi roditelj otroka, ima pa do njega prav tako obveznosti.
Korist otroka je v Družinskem zakoniku opredeljena kot načelo. Otrok je oseba, mlajša od 18 let, razen če je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost (npr. ker je sklenila zakonsko zvezo ali pa je postala roditelj ter dosegla tako telesno in duševno zrelost, da je sposobna za samostojno življenje).
Odvetnik izpostavlja: Vnaprej izražena volja staršev, podelitev starševske skrbi
Ena izmed novosti, ki jih je prinesel Družinski zakonik, je tudi to, da lahko starši vnaprej izrazijo voljo glede otrokove usode v primeru njihove smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi. Veljavnost tako izražene volje, ki ne sme biti v nasprotju s koristjo otroka, se presoja enako kot veljavnost oporoke po Zakonu o dedovanju (ZD). Starši lahko izberejo osebo, kateri bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo; sorodnika, kateremu se podeli starševska skrb; posvojitelja ali skrbnika. Odvetnik za družinsko pravo lahko stranke opozori, na kaj morajo biti pozorne pri vnaprej izraženi volji staršev.
Družinski zakonik po novem določa tudi, da lahko sodišče, če je to otroku, ki nima živih staršev, v korist, podeli starševsko skrb sorodniku, ki je skrb za otroka pripravljen prevzeti ter izpolnjuje pogoje za posvojitev otroka.
Predporočna pogodba: pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij
Odvetnik za družinsko pravo bo lahko zakoncema svetoval, zanju pripravil ali pregledal pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. »Predporočna pogodba«, »ženitna pogodba« oziroma pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij služi temu, da se zakonca lahko pred sklenitvijo zakonske zveze ali kadarkoli v času trajanja zakonske zveze sporazumno dogovorita o drugačni vsebini njunega premoženjskega režima.
S pogodbo se lahko tudi na drugačen način (kot sicer to predvideva Družinski zakonik) uredi druga premoženjsko-pravna razmerja zakoncev, za čas trajanja zakonske zveze ter tudi za ločitev (razvezo zakonske zveze). Predmet pogodbe je lahko tudi delitev skupnega premoženja.
Odvetnik opaža: novosti glede sklenitve zakonske zveze
Družinski zakonik daje bodočima zakoncema poleg klasičnega načina sklenitve zakonske zveze še možnost, da zakonsko zvezo skleneta samo pred matičarjem in brez prič. Bodoča zakonca imata po novem tudi možnost t. i. jubilejne poroke, torej da ob obletnici zakonske zveze ponovita slovesnost (pred načelnikom upravne enote, od njega pooblaščeno osebo ali županom).
Sporazumna razveza pred notarjem ali pred sodiščem, tožba na razvezo
Odvetnik za družinsko pravo lahko za stranke pripravlja, jim svetuje ter zanje pregleduje vsebino sporazumov o razvezi zakonske zveze. Družinski zakonik določa, da lahko zakonca brez skupnih otrok sporazum o razvezi zakonske zveze skleneta pri notarju. Sporazum lahko vsebuje dogovor o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju (p)ostane najemnik stanovanja, v katerem živita ter o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje, in brez svoje krivde ni zaposlen. Na podlagi takega notarskega zapisa se razveza zakonske zveze vpiše v matični register.
Razveza zakonske zveze je v obliki notarske listine možna tudi v primerih, ko zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok.
V primerih, ko imata zakonca skupne (mladoletne) otroke je za postopek razveze zakonske zveze pristojno sodišče. Odvetnik za družinsko pravo stranke zastopa v postopku, zanje pripravlja vloge in jim pomaga uresničevati njihove interese. Odvetnik za ločitve lahko za stranko vloži tožbo za ločitev (razvezo zakonske zveze), stranko pa lahko zastopa tudi v postopku sporazumne razveze. V primeru sporazumne razveze lahko odvetnik za stranke pripravi vsebino sporazuma, vloži predlog za sporazumno razvezo in stranke zastopa v postopku.
Prenos pristojnosti odločanja iz CSD na sodišča
Dne 8. 3. 2019 je Državni zbor sprejel Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki določa pravila sodnega postopka sprememb, ki jih je glede prenosa pristojnosti prinesel novi DZ.
Sodišče izreka ukrepe za varstvo koristi otroka, pri čemer mora sodišče slediti načelu najmilejšega ukrepa. Ukrepi za varstvo koristi otroka so nujni ukrepi, začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja. Odvetnik za družinsko pravo lahko v primerih, ko gre za vprašanje, ki ga je potrebno urediti pred uvedbo sodnega postopka oziroma pred izdajo končne odločbe, za stranko vloži predlog za izdajo začasne odredbe.
Sodišče odloča o namestitvi otroka v rejništvo ter o imenovanju rejnika pri odločitvi o ukrepih, ki jih izreka. Namesto odvzema poslovne sposobnosti in podaljšanja roditeljske pravice bo sodišče osebo lahko postavilo pod skrbništvo.
O posvojitvah bo odločilo sodišče na predlog CSD, ki bo pred začetkom postopka pred sodiščem izvedel postopek ugotavljanja pogojev za posvojitev in izbire posvojitelja.
Mediacija
V novem Družinskem zakoniku je poudarek namenjen tudi reševanju sporov z mediacijo.
