SI | EN

Predporočna pogodba; urejanje premoženjskih razmerij zakoncev

Od 15.4.2019, ko se je začel uporabljati novi Družinski zakonik (DZ), je veliko govora o tem, kdaj in kako se lahko sklene t.i. »predporočna pogodba«, kar večina enači s t.i. »prenup« (prenuptial agreement). Izraz »predporočna pogodba« pri nas ni vedno povsem ustrezen.

Družinski zakonik v 85. členu govori o pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, za katero ni nujno, da jo partnerja (zakonca, zunajzakonska partnerja oziroma osebi v življenjski skupnosti, v nadaljevanju: zakonca) skleneta pred poroko (sklenitvijo zakonske zveze). Skleneta jo lahko kadarkoli, tudi v času trajanju zakonske zveze (življenjske skupnosti, v nadaljevanju: zakonske zveze). Morda je prav zato ustreznejše poimenovanje od »predporočna pogodba«, poimenovanje »ženitna pogodba«.

Skupno in posebno premoženje zakoncev, delitev skupnega premoženja

Kot smo vajeni in kot to določa tudi Družinski zakonik, je za skupno premoženje zakoncev med zakoncema najbolj pogost režim premoženjske skupnosti, za posebno premoženje vsakega od zakoncev pa režim ločenega premoženja. Odvetnik za družinsko pravo lahko partnerjema predstavi tudi druge načine, kako pred sklenitvijo zakonske zveze ali po njej urediti medsebojna premoženjskopravna razmerja oziroma delitev skupnega premoženja, da bi dosegla svoj pravi namen (eden izmed teh načinov je prav t.i. »predporočna pogodba«).

Vse premoženjske pravice (prenosljive pravice, katerih vrednost je mogoče izraziti v denarju), ki jih zakonca v času trajanja zakonske skupnosti pridobita z delom ali v zameno za plačilo (odplačno) so skupno premoženje. Enako velja za premoženje, ki izhaja iz skupnega premoženja oziroma ki ga zakonca pridobita na podlagi ali s pomočjo skupnega premoženja. Deleži oziroma velikost deležev na skupnem premoženju niso določeni, skupno premoženje pripada obema zakoncema. Zakonca s skupnim premoženjem skupaj upravljata ter razpolagata. Delitev skupnega premoženja je lahko v času trajanja zakonske zveze sporazumna ali na predlog enega zakonca. Skupno premoženje zakoncev se razdeli tudi, če zakonska zveza preneha.

Posebno premoženje zakoncev je tisto, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze ter stvari manjše vrednosti, ki jih zakonec uporablja za osebno rabo. Npr.: dediščina, ki jo podeduje eden od zakoncev; darila, dana le enemu izmed zakoncev ter odškodnina za nepremoženjsko škodo enega izmed zakoncev.

V primeru ločitev (razvez zakonskih zvez) predstavlja predmet delitve le skupno premoženje zakoncev. Posebno premoženje zakoncev ob ločitvi (razvezi zakonske zveze) in v postopku delitve skupnega premoženja ostane v lasti zakonca. Če je zakonec v nepremičnino, ki je posebno premoženje drugega zakonca, vlagal svoje delo ali sredstva, se lahko zakonca sporazumeta o obstoju in višini terjatve (na podlagi tega vlaganja) ter o njenem zavarovanju. Če se o tem ne uspeta sporazumeti sama, lahko o tem odloči sodišče. Odvetnik lahko strankam svetuje glede sestave ustreznega zahtevka.

Čemu služi »predporočna pogodba« oziroma »ženitna pogodba«?

Odvetnik za družinsko pravo lahko zakoncema svetuje o tem, kako se lahko s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij sporazumno dogovorita o drugačni vsebini njunega premoženjskega režima ter kako lahko z njo na drugačen način (kot sicer to predvideva Družinski zakonik) uredita tudi druga premoženjsko-pravna razmerja za čas trajanja zakonske zveze ter tudi za ločitev (razvezo). Predmet pogodbe je lahko tudi delitev skupnega premoženja.

Pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij lahko zakonca skleneta pri notarju pred poroko ali kadarkoli v času trajanja zakonske zveze. Pogodba učinkuje od dne sklenitve zakonske zveze ali z drugim dnem, ki ga določita zakonca. Pogodba se vpiše v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Če pogodba ni vpisana v register, se v razmerju do tretjih oseb domneva, da med zakoncema velja zakoniti premoženjski režim. Zelo pomembno je, da zakonca drug drugega celovito seznanita s svojim premoženjskim stanjem, saj se v nasprotnem primeru lahko pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij pred sodiščem izpodbija. Odvetnik lahko strankam svetuje, kako oblikovati ustrezen zahtevek.

S pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij se zakonca lahko sporazumeta tudi o medsebojnem preživljanju ter skleneta tudi sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze.

Kako vam lahko pomaga odvetnik za družinsko pravo?

Odvetnik za družinsko pravo lahko strankam pomaga pri sestavi vsebinsko ustrezne in učinkovite pogodbe ter stranke poduči o posledicah sklenitve take pogodbe. Ena izmed prednosti je nedvomno, da stranki lahko svoja premoženjska razmerja urejata sporazumno in vnaprej. Na ta način se na eni strani seznanita s celotnim premoženjem drugega partnerja (in se zaščitita pred tem, da bi bilo finančno breme prekomerno na strani le enega izmed partnerjev), po drugi strani pa to lahko storita premišljeno in ko sta v dobrih odnosih. Odvetnik ju lahko pouči o pravnih posledicah različnih vrst premoženjih režimov ter partnerjema razjasni pojme posebnega in skupnega premoženja. Razloži jima lahko tudi obveznosti, ki jih zakoncema tako v času trajanja zakonske zveze kot tudi po ločitvi (razvezi zakonske zveze) nalaga zakon.

Odvetnik za družinsko pravo lahko strankam svetuje glede pravočasnega urejanja premoženjskih razmerij (to je koristno predvsem takrat, kadar se eden izmed zakoncev namerava preseliti v nepremičnino, ki je posebno premoženje drugega zakonca ali njegovih staršev; sploh če so predvidena večja vlaganja in adaptacije te nepremičnine).

Ločitev je pogosto zelo boleča izkušnja za vsaj enega izmed partnerjev. V praksi se to žal kaže tudi skozi dolgotrajne postopke delitve premoženja, kjer stranki včasih »tekmujeta« v tem, kater odvetnik za ločitve bo »hujši«. Nekateri postopki se zaradi hude čustvene vpletenosti partnerjev zato močno zavlečejo (lahko trajajo tudi deset let in več), kar je povezano z nastankom zelo visokih sodnih stroškov. Odvetnik za družinsko pravo lahko strankama svetuje, kako se lahko stranke temu vsaj deloma izognejo. Seveda pa gre lahko odvetnik za ločitve v dogovoru s svojo stranko tudi »na nož«.