Pokojnikova (pokojničina, v nadaljevanju: pokojnikova) zapuščina po Zakonu o dedovanju (ZD) na njegove dediče preide (najkasneje) v trenutku njegove smrti. Splošno znano je, da v zapuščinskih postopkih zelo pogosto prihaja do najrazličnejših sporov, saj ko nastopi dedovanje, dedič podeduje nekaj, česar ne želi, ali pa ne deduje nečesa, do česar meni, da je upravičen, ipd. Dediči se velikokrat odločijo tudi za izpodbijanje oporoke. Odvetnik za dedno pravo lahko strankam pomaga uresničevati njihove interese v zapuščinskih postopkih. Stranke lahko med seboj sklenejo tudi dedni dogovor.
Dejstvo je, da je najbolj učinkovit način, da bi se dediči izognili sporom, da se premoženjsko-pravna razmerja ureja, oziroma začne urejati, že v času življenja. Vsakdo ima namreč pravico, da s svojim premoženjem razpolaga, kot želi in nikjer ne piše, da volje o tem ne bi smel izraziti že danes.
Odvetnik tako pravno rešitev – razdelitve (dela) premoženja v času življenja - priporoči predvsem takrat, kadar ima nekdo v času življenja izredno jasne želje o tem, kateri del premoženja bi želel zapustiti določenemu dediču ter če bi si sočasno želel od dediča (dedičev) zagotoviti tudi izpolnitev kakšne obveznosti.
Pogodbe, ki jih lahko odvetnik za dedno pravo sestavi oz. pregleda
Odvetnik lahko strankam svetuje glede različnih oblik razpolaganja s premoženjem v času življenja. Za stranke lahko pripravi različne pogodbe ter jih opozori na nujni delež nujnih dedičev. Če pogodba ni ustrezno sestavljena ali ne ustreza dejanski volji, se kakšen dedič lahko odloči za izpodbijanje.
Pogodba, s katero stranka ureja svoja premoženjska razmerja v času življenja je lahko:
- pogodba o dosmrtnem preživljanju, s katero se preživljalec zaveže, da bo preživljal preživljanca v zameno za vse premoženje ali del premoženja, ki bo nanj prešel ob izročiteljevi smrti;
- izročilna pogodba, s katero se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem;
- pogodba o preužitku, s katero se preužitkar zaveže na prevzemnika prenesti lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve;
- darilna pogodba, s katero se darovalec zaveže na obdarjenca neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico, obdarjenec pa se s tem strinja.
Odvetnik za dedovanje lahko stranki svetuje, na kaj mora biti pozorna, da bo oporoka, (pogodba o dosmrtnem preživljanju, izročilna pogodba, pogodba o preužitku ali darilna pogodba), ustrezno sestavljena ter da bo stranka resnično dosegla svoj pravi namen. Na ta način je tudi bolj verjetno, da izpodbijanje oporoke (izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, izpodbijanje izročilne pogodbe, izpodbijanje pogodbe o preužitku, izpodbijanje darilne pogodbe) v praksi ne bo ne potrebno. Lažje se zagotovi tudi, da izpodbijanje ne bo uspešno, v primeru, da bi se kateri izmed dedičev zanj odločil.
Obligacijski zakonik (OZ) za vse štiri pogodbe predpisuje obličnost sklenitve v notarskem zapisu. To pomeni, da je pogoj za veljavnost take pogodbe, da jo stranki med seboj skleneta v notarskem zapisu. Kadar je obličnost pri pogodbi določena kot pogoj za njeno veljavnost (ad valorem), se v praksi lahko zgodi, da je pogodba, ki ni sklenjena v ustrezni obliki, nična. Razlog za ničnost lahko predstavlja na primer to, da pri sestavi notarskega zapisa kot priča sodeluje oseba, ki po zakonu kot priča ne bi smela sodelovati.
Odvetnik za dedno pravo opozarja na posebnosti izročilne pogodbe
Izročilna pogodba se od ostalih pogodb obligacijskega prava z dedno-pravnim elementom razlikuje v tem, da Zakon o dedovanju (ZD) zanjo izrecno določa, da se sklepa med izročiteljem in potomcem in ne katerokoli tretjo osebo. Odvetnik za dedno pravo lahko izročilno pogodbo za stranko sestavi ali pregleda. Izročilna pogodba se v tem očitno razlikuje od ostalih pogodb obligacijskega prava z dedno-pravnim elementom; pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku ter pogodba o darilu za primer smrti se namreč lahko sklenejo med zapustnikom ter katerokoli tretjo osebo.
Značilnost izročilne pogodbe je tudi njena neodplačnost; izročilna pogodba ni tista pogodba, s katero se stranki sočasno dogovorita o izročitvi (dela) premoženja in nasprotni dajatvi (obveznosti) potomca. Dodatna posebnost izročilne pogodbe je to, da se zanjo potrebuje soglasje vseh potomcev; če soglasja kakšnega izmed potomcev ni, izročeno premoženje v zapuščinskem postopku dobi status darila. Odvetnik za dedno pravo lahko strankam svetuje, katera pogodba je najbolj primerna za namen, ki ga želijo doseči.
Pogodba o preužitku in pogodba o dosmrtnem preživljanju pa sta t.i. aleatorna (tvegana) pravna posla. V trenutku sklenitve aleatornih (tveganih) pravnih poslov korist oziroma breme pogodbenih strank nista vnaprej določljiva.
Darilo za primer smrti
Pogodba o darilu za primer smrti se od običajne darilne pogodbe razlikuje po tem, kdaj je darilo dano; pomemben je trenutek prehoda premoženja in ne trenutek sklenitve pogodbe. Za darilo za primer smrti je bistveno, da se mora pogodba o darilu za primer smrti izpolniti šele po darovalčevi smrti in ne ob sklenitvi pogodbe. Razlika med pogodbo o darilu za primer smrti in oporoko je v tem, da se oporoko lahko kadarkoli prekliče, oziroma nadomesti z novo oporoko, darilno pogodbo za primer smrti pa praviloma ne. Učinek pogodbe za primer smrti je za upravičenca enak kot pri volilu. Odvetnik za dedno pravo lahko strankam svetuje tudi glede sestave te pogodbe.
