Pravno svetovanje na področju dednega prava
Odvetnik za dedno pravo se v praksi pogosto srečuje z vprašanji o oporoki, nujnem deležu, dolgovih zapustnika in poteku postopka pred sodiščem. Odvetniška pisarna Pleterski Puharič v Ljubljani nudi pravno svetovanje na področju dednega prava in pomoč pri uveljavljanju pravic v zapuščinskem postopku.
Spodaj so poenostavljeni odgovori na tipična vprašanja, s katerimi se stranke srečajo pri dedovanju. Za odgovor, ki upošteva posebnosti konkretnega primera, je smiselno pridobiti pravni nasvet.
Vprašanje: katera oporoka velja, če sta dve
Primer vprašanja
Prejel sem vabilo na zapuščinsko obravnavo po pokojnem očetu. K vabilu sta priloženi dve oporoki. V eni oporoki je oče vse zapustil drugi ženi, v drugi pa sinu, ki ga je imel z njo. Katero oporoko bo sodišče upoštevalo
Odgovor odvetnika
Praviloma velja kasnejša oporoka, če so izpolnjeni zakonski pogoji za njeno veljavnost. V praksi se lahko zgodi tudi, da oporočitelj s prvo oporoko razdeli dotlej znano premoženje, s kasnejšo pa odloči o premoženju, ki ga je pridobil kasneje.
Če imate dvome glede veljavnosti, je smiselno preveriti, ali je bila oporoka sestavljena v ustrezni obliki in ali je oporočitelj ob sestavi izpolnjeval pogoje za veljavno oporoko.
Vprašanje: ali mi pripada nujni delež
Odgovor odvetnika
Kot zapustnikov potomec ste praviloma dedič prvega dednega reda in s tem tudi nujni dedič. Nujni delež je del zapuščine, s katerim zapustnik ne more prosto razpolagati. Kako se nujni delež uveljavi in kaj je pri tem pomembno, je podrobneje pojasnjeno v članku o nujnem deležu.
Koliko znaša nujni delež v praksi
Če dedujejo trije dediči prvega dednega reda, zakoniti delež vsakega znaša ena tretjina, nujni delež pa polovico zakonitega deleža. To pomeni, da bi nujni delež v takem primeru znašal ena šestina celotne zapuščine.
Več o tem, kdo sodi med nujne dediče in kdaj so lahko posebni nujni dediči tudi nečaki in nečakinje, je pojasnjeno v posebnem članku.
Vprašanje: ali nujni delež pripada samodejno
Odgovor odvetnika
Nujni delež je dedna pravica, ki jo mora nujni dedič praviloma uveljaviti v zapuščinskem postopku, praviloma do konca postopka. Uveljavitev je lahko ustna ali pisna izjava sodišču. Stranka jo lahko poda sama ali po pooblaščencu.
Vprašanje: kaj če se zapuščinske obravnave ne udeležim
Odgovor odvetnika
Če se obravnave ne udeležite in ne podate nobene izjave, sodišče po izvedenem postopku izda sklep o dedovanju praviloma skladno z oporoko ali morebitnim dednim dogovorom.
V nekaterih primerih lahko sodišče odloči tudi, da se zapuščinska obravnava ne opravi, na primer če pokojnik ni zapustil premoženja ali če je zapustil le premično premoženje, upravičenci pa obravnave ne zahtevajo.
Za osnovno razumevanje, kako poteka zapuščinski postopek, lahko preberete tudi članek o zapuščinskem postopku.
Vprašanje: kaj če ima zapustnik več dolgov kot premoženja
Odgovor odvetnika
Če zapustnik zapusti dolgove, je ključno vprašanje, ali dedič dediščino sprejme oziroma ali nujni dedič nujni delež uveljavlja. Če nujnega deleža ne uveljavljate, za dolgove praviloma ne odgovarjate. Če nujni delež uveljavljate, sodišče ugotovi vrednost zapuščine in izračuna nujni delež, za dolgove pa lahko odgovarjate do višine podedovanega premoženja.
Vprašanje: kako pridobiti informacije o postopku na sodišču
Odgovor odvetnika
Informacije o postopku je mogoče pridobiti pri pristojnem sodišču pisno, telefonsko ali osebno v času uradnih ur. Pri komunikaciji je v pomoč opravilna številka zadeve, ki je običajno navedena na sodnih dopisih.
Vprašanje: ali me lahko upniki terjajo za dolgove
Odgovor odvetnika
Upniki lahko terjatve prijavijo v zapuščinski postopek do zaključka postopka, lahko pa v določenih primerih uveljavljajo terjatve tudi izven postopka, praviloma do višine podedovanega premoženja.
Vloga odvetnika v zapuščinskem postopku
Odvetnik za dedno pravo se lahko skupaj s stranko ali namesto nje udeležuje zapuščinskih obravnav, v njenem imenu podaja izjave, vlaga vloge ter skrbi za uveljavitev pravic. V praksi je to pogosto povezano z vprašanji, kot so nujni delež, vštevanje daril in ugotavljanje obsega zapuščine.
Pri oporoki je pogosto smiselno preveriti tudi, ali je bila sestavljena kot veljavno oporoko, saj to neposredno vpliva na pravice dedičev in na tveganje spora.
