Odvetnik za dedno pravo se pogosto srečuje z najrazličnejšimi vprašanji, vezanimi na uveljavljanje nujnega deleža.
V spodnjem besedilu navajamo poenostavljene odgovore odvetnika za dedno pravo na nekatera vprašanja, s katerimi smo se srečali v praksi na področju dedovanja. Odgovori so informativne narave in se lahko od primera do primera razlikujejo. Za točnejši odgovor, ki bi upošteval vse specifike Vašega primera, se obrnite na pravnega strokovnjaka.
Odvetnik za dedno pravo prejme vprašanje glede dveh oporok
Odvetnik, pozdravljeni, prosim vas za odgovor. Prejel sem vabilo na zapuščinsko obravnavo po pokojnem očetu. Moja mama je bila očetova prva žena, oče se je še enkrat poročil in je imel z drugo ženo enega sina. K vabilu sta priloženi tudi dve oporoki, in sicer je oče v eni oporoki vse zapustil svoji drugi ženi, v drugi pa sinu, ki ga je imel z njo.
Katero oporoko bo sodišče upoštevalo?
Praviloma velja kasnejša oporoka* - če so izpolnjeni zakonski pogoji za njeno veljavnost.
*Včasih se zgodi, da oporočitelj s prvo oporoko razdeli do tedaj znano premoženje, s kasnejšo oporoko pa odloči še o delitvi kasneje pridobljenega premoženja.
Ali mi po očetu pripada nujni delež?
Kot zapustnikov sin ste dedič prvega dednega reda, s tem pa tudi nujni dedič po očetu.
Odvetnik strankam pojasni, koliko znaša njihov nujni delež
Upoštevaje, da boste po očetu dedovali trije dediči prvega dednega reda (njegova druga žena, njun sin in Vi), Vaš zakoniti dedni delež znaša eno tretjino vsega premoženja, Vaš nujni delež pa polovico tega, t.j. 1/6 vsega premoženja.
Ali mi nujni delež pripada že po zakonu, ali je potrebno za to podati izjavo oziroma tožbo?
Nujni delež je dedna pravica, ki jo morajo nujni dediči uveljaviti v zapuščinskem postopku, do konca zapuščinskega postopka. To lahko stori stranka sama, ali po odvetniku, z ustno ali pisno izjavo, ki jo poda sodišču.
Kaj se zgodi, če se ne udeležim zapuščinske obravnave in če ne podam nobene izjave na sodišče?
V primeru, da se ne udeležite obravnave in ne podate nobene izjave, sodišče po izvedenem zapuščinskem postopku (včasih tudi brez glavne obravnave)* izda sklep o dedovanju, skladen z vsebino oporoke, oziroma dednim dogovorom, sklenjenim med dediči.
*Če pokojnik ni zapustil premoženja, ali če je pokojnik zapustil samo premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave, lahko sodišče odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi.
Kaj če je imel oče več dolgov kot premoženja, ali lahko dedujem samo njegove dolgove?
Če je Vaš oče (poleg premoženja) zapustil dolgove, za te dolgove ne odgovarjate, če ne uveljavljate nujnega deleža (v primeru zakonitega dedovanja: če ne sprejmete dediščine). Če nujni delež uveljavljate, sodišče najprej oceni vrednost celotne zapuščine in izračuna Vaš nujni delež. Za očetove dolgove v takem primeru odgovarjate z vsem svojim premoženjem do višine podedovanega nujnega deleža.
Kako lahko pridobim informacije v zvezi z zapuščinskim postopkom od sodišča?
Informacije lahko skušate pridobiti od pristojnega sodišča pisno; telefonsko ali osebno v času uradnih ur. Najpogosteje se je potrebno osebno oglasiti na pristojnem okrajnem sodišču v času uradnih ur. Pri komunikaciji s sodiščem Vam je v pomoč, če razpolagate z opravilno številko zadeve, (slednja se praviloma nahaja v zgornjem delu dopisov s sodišča).
Odvetnik stranki pojasni, ali lahko upniki stranko terjajo za prednikove dolgove
Upniki lahko terjatve prijavijo v zapuščinski postopek do zaključka postopka, lahko pa svoje terjatve, do višine podedovanega premoženja, zoper dediče uveljavljajo tudi izven zapuščinskega postopka.
Ali se lahko kako izognem poplačilu očetovih dolgov?
Odgovornosti za dolgove se je v primeru zakonitega in oporočnega dedovanja mogoče zanesljivo izogniti le z odpovedjo dedovanju, če pa ste le nujni dedič, pa tako, da ne uveljavljate nujnega deleža.
Kakšna je vloga odvetnika za dedno pravo v zapuščinskem postopku?
Odvetnik za dedno pravo se lahko skupaj s stranko, oziroma namesto stranke, udeležuje zapuščinskih obravnav, v njenem imenu uveljavlja njene pravice in skrbi za uresničitev njenih interesov. Konkretno v primerih dedovanja so to predvsem pravice do: nujnega deleža, vštevanja vrednosti daril v zapuščino (če je zapustnik za časa življenja svojim dedičem neodplačno naklonil stvari večje vrednosti, se tudi ta vrednost prišteva zapuščini, kar vpliva na višjo vrednost zapuščine, kakor tudi na vrednost nujnega deleža; v primeru zakonitega dedovanja pa tudi na vrednost zakonitega dednega deleža). Odvetnik lahko tudi opravlja poizvedbe, da se ugotovi, kaj vse je spadalo v zapuščino v trenutku smrti, (predvsem z vidika raznih dvigov denarja z računov zapustnikov s strani po zapustniku pooblaščenih oseb, do katerih bi prišlo po smrti ali v času, ko zapustnik ni sam voljno razpolagal s svojim denarjem), opravljanje poizvedb glede morebitnih zavarovalnin, ipd. Razen tega odvetnik za dedno pravo vlaga vloge na sodišče in stranke zastopa na obravnavah.
