Odvetnik za dedovanje odgovarja: Ali nečakinjam in nečakom pripada nujni delež?
Na odvetnika za dedno pravo se stranke pogosto obrnejo z vprašanji glede poteka zapuščinskega postopka, oporočnega dedovanja, pa tudi glede nujnega deleža; kdo so nujni dediči, koliko znaša nujni delež, kdaj in kako ga uveljaviti, komu pripada, ali bo zapuščinski postopek potekal pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, itn.
Več glede uveljavljanja nujnega deleža, lahko preberete v naši objavi »Odvetnik odgovarja: Kako uveljaviti nujni delež?«
Oporočno ali zakonito dedovanje
Oporočno dedovanje ima prednost pred zakonitim dedovanjem. To pomeni, da če zapustnik napiše oporoko, in le-ta izpolnjuje pogoje za veljavnost (ni bila ponarejena, napisana v zmoti, ipd.), nastopi oporočno dedovanje. V nasprotnem primeru, torej, če oporoke ne bi bilo, oziroma bi bila le-ta uspešno razveljavljena oziroma izpodbita, bi nastopilo zakonito dedovanje.
Kako je omejeno oporočno razpolaganje?
Oporočno razpolaganje (svoboda testiranja) je omejeno z institutom nujnega deleža.
To pomeni, da imajo osebe, ki jih Zakon o dedovanju opredeljuje kot nujne dediče, pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati. Ta del zapuščine se imenuje nujni delež. Nujni dedič iz zapuščine prejme določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Zapustnik pa lahko z oporoko določi tudi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju.
Koliko znaša nujni delež?
Nujni delež zakonca, potomcev, posvojencev ter njihovih potomcev znaša polovico dednega deleža; torej polovico deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih v primeru zakonitega dedovanja po zakonitem dednem redu; nujni delež drugih dedičev pa tretjino. Preostanek zapuščine je razpoložljivi del in o njegovi usodi lahko zapustnik odloča, kakor želi.
Kdo spada v prvi dedni red?
V prvi dedni red sodijo zakonec in potomci pokojnika, ki po njem dedujejo po enakih delih.
Kdo spada v drugi dedni red?
Če pokojnik ni imel potomcev, v drugem dednem redu njegovo zapuščino dedujejo zakonec in starši pokojnika. Pokojnikov zakonec deduje polovico zapuščine, drugo polovico pa dedujejo pokojnikovi starši po enakih delih. V primeru, da pokojnik ni imel zakonca, njegovi starši dedujejo vso zapuščino po enakih delih.
Kaj pa, če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom?
V takem primeru del zapuščine, ki bi šel temu staršu, če bi preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, torej zapustnikovi bratje in sestre; njegovi vnuki in pravnuki ter ostali potomci (po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci). V primeru, da sta oba starša umrla pred zapustnikom, ki ni imel svojih potomcev, del zapuščine, ki bi šel vsakemu od staršev, če bi bil preživel zapustnika, dedujejo njihovi potomci.
Zapustnikovi polbratje in polsestre po očetu po enakih delih dedujejo očetov delež zapuščine, polbratje in polsestre po materi po enakih delih pa materin delež. Bratje in sestre pa dedujejo po enakih delih s polbrati in polsestrami po očetu očetov delež, s polbrati in polsestrami po materi pa materin delež. Obeta se sprememba Zakona o dedovanju.
Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, ki je bil edinec, deduje ta del zapuščine drugi od staršev. V primeru, da pa je tudi ta umrl pred zapustnikom, dedujejo njegovi potomci tisto, kar bi šlo enemu ali drugemu od staršev.
Kadar oba zapustnikova starša umreta pred zapustnikom, ki ni je bil edinec in ni imel svojih potomcev, deduje vso zapuščino preživeli zapustnikov zakonec.
Kdo spada v tretji dedni red?
Če pokojnik ni zapustil ne zakonca, ne potomcev, ne staršev, niti bratov in sester, oziroma nima (več živih) tet in stricev, njegovo zapuščino dedujejo njegovi dedi in babice. Eno polovico zapuščine po zapustniku v takem primeru dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani. Če je kateri izmed njih umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi mu šel, če bi preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci. Če sta oba stara starša ene strani umrla pred zapustnikom, pa nista zapustila nobenega potomca, dedujejo del zapuščine, ki bi šel njima, če bi bila preživela zapustnika, ded in babica druge strani, njuni otroci, njuni vnuki in njuni nadaljnji potomci.
Kdo so nujni dediči?
Zakon o dedovanju v 25. členu določa krog nujnih dedičev. To so osebe, ki so lahko nujni dediči zaradi bližnje sorodstvene ali osebne povezanosti z zapustnikom, in sicer pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, pokojnikovi starši in njegov zakonec (to so tako imenovani absolutni nujni dediči).
Nujni dediči so lahko tudi zapustnikovi dedi in babice ter bratje in sestre, vendar le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje (lahko jih imenujemo tudi relativni nujni dediči).
Ali sta lahko nečak in nečakinja dediča?
Da, v primeru zakonitega dedovanja (če zapustnik ni napravil veljavne oporoke) ter v primeru oporočnega dedovanja, če ju zapustnik v oporoki določi kot dediča.
Konkretno do tega, da nečak ali nečakinja dedujeta po zakonu pride na primer tedaj, ko so osebi A starši že umrli, prav tako so ji umrli bratje in sestre, oseba ni bila poročena in ni imela svojih potomcev; so pa jo preživeli nečaki oziroma nečakinje. V takem primeru bodo po svojih prednikih kot potomci dedovali preživeli nečaki in nečakinje.
Ali so nečaki in nečakinje nujni dediči?
V primeru, da je zapustnik naredil veljavno oporoko, v kateri svojim nečakinjam in nečakom ni naklonil ničesar, nečaki in nečakinje ne pridejo v poštev kot nujni dediči in ne morejo zahtevati nujnega deleža.
Nečaki in nečakinje po Zakonu o dedovanju ne sodijo v krog nujnih dedičev, kot privilegirane osebe, ki ne smejo biti prikrajšane ne mortis causae (to je z oporočnimi razpolaganji) niti inter vivos (z neodplačanimi razpolaganji zapustnika v času življenja). Več o tem, na kakšen način se lahko premoženje razdeli že za časa življenja je na voljo v naši objavi »Odvetnik za dedno pravo glede razpolaganja s premoženjem«.
Med nujne dediče sodijo namreč absolutni nujni dediče, to so osebe, ki so lahko nujni dediči zaradi bližnje sorodstvene ali osebne povezanosti z zapustnikom (pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec) ter relativni nujni dediči, ki so nujni dediči samo, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje (dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika).
Ker nečaki in nečakinje ne sodijo v navedeni krog nujnih dedičev, tudi nimajo pravice do nujnega deleža, v smislu določila 26. člena Zakona o dedovanju, z uveljavljanjem katere bi lahko dosegel omejitev oporočnega razpolaganja zapustnika. Zanje ne velja niti vstopna pravica, ker že po zakonu nimajo lastnosti nujnih dedičev.
Kaj je vstopna pravica?
Del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi le-ta preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih. V primeru, da kateri od vnukov umre pred zapustnikom, dedujejo delež, ki bi šel njemu, če bi bil živ ob zapustnikovi smrti, njegovi otroci, zapustnikovi pravnuki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev.
Odgovori nekatera druga vprašanja, s katerimi se odvetniki pogosto srečujemo v praksi, so odgovori na voljo v objavi: "Odvetnik za dedno pravo odgovarja".
