Darilna pogodba
Odvetnik se v praksi pogosto sreča z vprašanji glede darilne pogodbe. Darilna pogodba je pogodba, s katero se oseba, ki želi nekaj podariti (darovalec oz. darovalka; v nadaljevanju: darovalec) zaveže na drugo osebo, ki želi podarjeno sprejeti (obdarjenca oz. obdarjenko; v nadaljevanju: obdarjenca), neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico. Npr. kadar starši otroku kupijo avtomobil; namesto njega plačajo nekaj obrokov kredita za stanovanje, brez da bi to kdaj terjali nazaj, ipd. Z vidika dednega prava je mogoče premoženjskopravne pravice na potomce prenesti tudi z drugimi pogodbami obligacijskega prava z dedno-pravnim elementom (npr.: pogodba o dosmrtnem preživljanju, izročilna pogodba, pogodba o preužitku, darilo za primer smrti).
Darilna pogodba je tudi tisti pravni posel, s katerim nekdo v breme svojega premoženja želi obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja (darilo sprejme). Lahko gre prav tako za odpoved pravici, npr. da nekomu dovolite brezplačno bivati v vašem stanovanju ter se odpoveste pravici do najemnine ipd. Darilna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, če darovalec podarjene stvari (pravice) ni takoj prenesel na obdarjenca tako, da bi lahko slednji z njo prosto razpolagal.
Če pride po sklenitvi darilne pogodbe darovalec v položaj, ko je ogroženo njegovo preživljanje; če pride do hude nehvaležnosti obdarjenca, ali pa če se darovalcu rodi otrok, lahko darovalec v enem letu, odkar je izvedel za kakšnega izmed teh razlogov, darilo prekliče.
Odvetnik pojasnjuje posebnosti darilne pogodbe
Odvetnik bo stranko vedno opozoril na nekatere posebnosti; Družinski zakonik (DZ) določa, da morajo biti pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti med zakoncema (torej tudi darilna pogodba, razen če ne gre za običajna manjša darila, npr. malenkosti za rojstni dan ipd.) sklenjene v obliki notarskega zapisa. Kadar gre za pravne posle (tudi darilno pogodbo), katerih predmet je kmetijsko ali gozdno zemljišče oziroma kmetija, mora darilno pogodbo pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu odobriti upravna enota (prvi odstavek 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih).
Darilne pogodbe na področju nepremičninskega prava, torej pogodbe o prenosu stvarnih pravic (lastninska pravica, služnost, zastavna pravica itn.) na nepremičninah, morajo ravno tako biti sklenjene v pisni obliki. Darilna pogodba za primer smrti mora prav tako biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, listina o sklenjeni pogodbi pa mora biti izročena obdarjencu.
Kako je s plačilom davka?
Na odvetnika se stranke pogosto obrnejo tudi z vprašanji, kako je z davkom. Darilo, ki ga od darovalca prejme dedič oziroma dedinja prvega dednega reda (potomci, zakonec) oziroma obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda (zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti), je oproščeno plačila davka. Ostalim obdarjencem Zakon na dediščine in darila nalaga plačilo davka.
Zakaj ne smemo pozabiti na nujni delež pri sklepanju darilne pogodbe?
Odvetnik se z darilnimi pogodbami srečuje bodisi v času sklepanja le-teh (ko npr. odvetnik za družinsko pravo ureja razmerja med zakoncema, ali med starši in otroci, oziroma med sorodniki), zelo pogosto pa se odvetnik za dedno pravo z vprašanji glede darilnih pogodb sreča med zapuščinskimi postopki.
Stranke se pogosto na odvetnika obrnejo z vprašanji, ali lahko iz zapuščine dobijo kaj več na račun tega, da je njihov brat oziroma sestra za časa življenja zapustnika od njega dobil več daril. Zlasti se pogosto pojavljajo vprašanja, ali se lahko kot darilna pogodba oz. darilo upošteva to, da je eden izmed zapustnikovih potomcev z zapustnikom živel, slednji pa ga je vzdrževal, ali mu plačeval različne življenjske stroške; če je bil zakonec ali potomec zapustnika pooblaščen za dvige sredstev z zapustnikovega TRR in je dvigoval večje vsote, ipd.
Dejstvo je, da Zakon o dedovanju določa, da se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine poleg ostalega upošteva vrednost daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež. Slednje vpliva na vrednost zapuščine ter na velikost nujnega deleža, če ga nujni dedič uveljavlja.
Institut nujnega deleža omejuje zapustnikovo svobodo pri razpolaganju s premoženjem. Nujnemu dediču gre del premoženja, ki mu ga je zapustnik odtegnil z določenim neodplačnim razpolaganjem za časa življenja.
Zlasti v primerih, ko oporočitelj v oporoki kakšnega izmed dedičev prezre, ali pa kakšnemu dediču nakloni manj od nujnega deleža, lahko odvetnik za dedno pravo stranki ustrezno svetuje, kako uveljaviti premoženjske pravice. Odvetnik za dedovanje lahko za stranke pripravi ustrezne zahtevke za dodajanje vrednosti daril zapuščini, kakor tudi v primeru prikrajšanja nujnega deleža zahtevke glede vračanja daril, da se nujni delež dopolni.
