SI | EN

Dedovanje

Zakon o dedovanju določa, da zapuščina po zapustniku na njegove dediče preide v trenutku njegove smrti. Dediči lahko po zapustniku dedujejo na podlagi zakona ali na podlagi oporoke.

Vsak lahko v svoji oporoki svobodno odloča o usodi svojega premoženja po smrti ter določi enega ali več dedičev. Zakon o dedovanju oporočitelja oziroma oporočiteljico (v nadaljevanju: oporočitelja) delno omejuje z institutom nujnega deleža. Nujni delež pri dedovanju je pravica do dela zapuščine, s katerim oporočitelj ne more prosto razpolagati.

Nujni delež

Pri dedovanju po oporoki se včasih kljub vsemu zgodi, da oporočitelj iz oporoke izpusti kakšnega nujnega dediča oziroma nujno dedinjo (v nadaljevanju: nujnega dediča). Zakon o dedovanju določa, da so nujni dediči zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Kadar so stari starši ter bratje in sestre zapustnika trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, so nujni dediči tudi oni.

Nujni delež pri dedovanju morajo nujni dediči uveljaviti v zapuščinskem postopku, preden je izdan sklep o dedovanju. Če v zapuščinskem postopku niso sodelovali oziroma tedaj, kadar je že bil izdan sklep o dedovanju in je zapuščinsko sodišče sklenilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi, ali če obstajajo razlogi za obnovo postopka, lahko nujni dediči nujni delež uveljavljajo tudi s tožbo.

Pravni nasveti

Dedovanje je pravno področje, na katerem se praviloma pokažejo oziroma eskalirajo že prej obstoječi spori oziroma nesoglasja med sorojenci, oziroma med otroci in preživelim staršem, še pogosteje pa med otroci in drugim partnerjem pokojnega starša. Obdobje po smrti ljubljene osebe je občutljivo in naporno, saj se pri dedičih pojavljajo intenzivna čustva, ki lahko otežujejo postopek urejanja medsebojnih razmerij med dediči. Včasih se je urejanja razmerij med dediči smiselno lotiti širše, pri čemer strankam pomagajo odvetniki za dedovanje ter strokovni pravni nasveti. Dedovanje je eno tistih področij, kjer je razmerja smiselno urediti sporazumno ter z medsebojnim sodelovanjem strank.

Ko nastopi dedovanje se zgodi tudi, da dedič podeduje nekaj, česar ne želi, ali pa ne deduje nečesa, do česar meni, da je upravičen. Včasih si tudi dediči sami želijo drugačne delitve premoženja, kot jo je določil zapustnik, neredko pride celo do izpodbijanja oporok.

Spore na področju dedovanja je smiselno skušati reševati na miren način, npr. s pomočjo mediacije. V postopku mediacije stranke dobijo priložnost, da se med seboj pogovorijo tudi o svojih občutkih in zamerah. Mediator lahko strankam pomaga, da skupaj najdejo rešitev, ki bo vsem ustrezala. Kadar ni oporoke, namreč lahko sodišče odloči, da vsak od dedičev dobi določen delež na premoženju, potem pa je treba nadalje urejati razmerje z delitvijo tega premoženja oziroma z izplačili, kar lahko traja tudi več let. S pomočjo mediacije oziroma uskladitve vsebine dednega dogovora, pa se lahko stranke še pred izdajo sklepa o dedovanju dogovorijo drugače in dedna razmerja uredijo na najbolj smiseln način. Tudi odvetnik za dedovanje lahko strankam pomaga s pravnimi nasveti in jim predlaga možne rešitve, na katere stranke v tem težkem obdobju lahko celo ne pomislijo. Zgodi se, da so stranke v času trajanja zapuščinskega postopka čustveno tako obremenjene, da si želijo le, da bi bilo vsega kar najhitreje konec. Z ostalimi dediči se niti ne poskušajo dogovoriti, kar ima lahko za posledico sklep o dedovanju z vsebino, ki bo povzročila, da bo treba razmerja med dediči s pomočjo nepravdnih, včasih pa celo pravdnih postopkov urejati še več let. Zato je  smiselno, da se pred udeležitvijo na zapuščinski obravnavi vsakdo pozanima o tem, kakšne so njegove pravice ter kakšni so  možni načini sporazumne ureditve medsebojnih razmerij. 

Kadar so zapustnik in dediči v dobrih medsebojnih odnosih je smiselno za časa življenja razmisliti tudi o možnosti, da se premoženjsko-pravna razmerja uredijo že tedaj, saj je prav to najbolj učinkovit način, da bi se dediči po smrti zapustnika izognili sporom. Poleg tega se je smiselno pred sestavo oporoke prepričati, kateri so pogoji za njeno veljavnost.

Želite izvedeti več?

Z veseljem vam pomagamo najti pravo rešitev.